Reprodukcija je srce vsake mlečne kmetije. Od nje je neposredno odvisna količina pridelanega mleka, število telic in starost črede.
Krava, ki redno telí in je brez težav ponovno breja, prinaša več mleka, manj stroškov in večji dobiček. V nadaljevanju predstavljamo ključne kazalnike uspešnosti (KPI) v reprodukciji, ki rejcem pomagajo oceniti stanje črede in sprejemati boljše odločitve.
Zakaj je reprodukcija krav tako pomembna?
Dobra reproduktivna uspešnost pomeni krajši razmik med telitvami, manj dni, ko je krava neproduktivna, in manj izločenih krav zaradi reproduktivnih težav. Po podatkih raziskave De Vries (2006) že 1-odstotna izboljšava stopnje brejosti poveča letni dobiček za približno 20 evrov na kravo. Ključ do tega je razumevanje, spremljanje in izboljšanje osnovnih kazalnikov reprodukcije.

Najpomembnejši kazalniki reproduktivne uspešnosti
Med najpogosteje uporabljenimi kazalniki so število osemenitev na brejost, interval med telitvami, povprečno število dni odprtosti (open days) in starost telic ob prvi telitvi. Ti podatki kažejo splošno stanje črede, vendar pogosto ne odražajo trenutnega dogajanja na kmetiji. Za učinkovitejše spremljanje je treba uporabljati tudi sodobnejše kazalnike, kot so stopnja osemenitve (IR), stopnja koncepcije (CR) in stopnja brejosti (PR).
Kaj pomenijo IR, CR in PR?
Stopnja osemenitve (IR) kaže, kolikšen delež krav, ki so pripravljene na osemenitev, je bilo dejansko osemenjenih v 21 dneh. Stopnja koncepcije (CR) pove, koliko od teh osemenitev je bilo uspešnih. Stopnja brejosti (PR) pa predstavlja končni rezultat obeh – koliko krav je v določenem obdobju dejansko brejih. Kombinacija teh treh kazalnikov omogoča natančno spremljanje učinkovitosti reprodukcije in hitrejše ukrepanje ob morebitnih težavah.
Dejavniki, ki vplivajo na brejost
Raziskave (Santos et al., 2010; Lopez et al., 2004) kažejo, da imajo zdravje, prehrana in faza laktacije ključno vlogo pri uspehu osemenitve. Krave z motnjami v presnovi, vnetji ali poporodnimi zapleti imajo bistveno nižjo stopnjo brejosti. Učinkovito spremljanje tranzicijskega obdobja, kakovostne obroke in natančno odkrivanje pojatve so zato temelj uspeha.
Cilji, ki jih lahko doseže vsaka kmetija
Za optimalno reproduktivno uspešnost si je smiselno zastaviti jasne cilje. Priporočeno je, da so vse krave osemenjene do 100. dne po telitvi, stopnja koncepcije pri prvi osemenitvi preseže 40 %, pri drugi pa 35 %. Uspešne kmetije redno preverjajo brejost z ultrazvokom že 32 dni po osemenitvi in imajo strategijo za hitro ponovno osemenitev krav, ki niso breje.
Kako Vitrovet pomaga rejcem do boljših rezultatov

Vitrovetov program Reprodukcijsko svetovanje vključuje redne ultrazvočne preglede, analizo podatkov o PR, CR in IR ter prilagojene priporočila za vsako kmetijo. Svetovalci spremljajo napredek črede in pomagajo uvajati spremembe pri prehrani, odkrivanju pojatve in obvladovanju poporodnega obdobja. Cilj je en sam – več brejih krav, manj odprtih dni in več mleka.
Vir:
Lopez et al., 2004; Wiltbank et al., 2006; De Vries, 2006; Santos et al., 2010; Vitrovet Reproduction KPI Program.