Novice
Vročinski stres
Sodobna krava molznica je manj odporna na vročino kot v preteklosti
Vsako poletje se zaradi vročinskega stresa zmanjša proizvodnja mleka in zmanjša plodnost sodobnih krav molznic. Selekcija živali, ki so bolj odporne na vročino, vključevanje gena za odpornost na vročino, zagotavljanje primerne nastanitve in uporaba prehranskih strategij za zmanjšanje pregrevanja telesa lahko pomagajo pri reševanju problema, ki rejce po vsem svetu stane milijone dolarjev.
Krave z visoko proizvodnjo morajo presnavljati večje količine krme in tako proizvajajo več toplote. Zato toplotna toleranca živali trpi na račun selekcije krav za višjo proizvodnjo mleka. Vendar pa se z genetskim vrednotenjem te lastnosti lahko izognemo živalim, ki so najbolj izpostavljene in na katere toplotni stres najbolj vpliva. Avstralija in Italija sta za enkrat edini državi, ki izvajata genetsko selekcijo za toleranco na vročino, čeprav ji bodo verjetno sledile tudi druge države. Podatki iz Italije kažejo, da se vročinski stres pojavi pri temperaturah nad 25 °C, zlasti v kombinaciji z visoko vlažnostjo. V Italiji bodo hčere bika, ki je ocenjen s 105 za odpornost na vročino, dale skoraj 1,5 kg več mleka kot hčere bika z oceno 95, če so pod vročinskim stresom; to je razlika 1 dolar na dan. V Italiji ,kjer je približno 180 dni na leto s temperaturami nad 25 °C°, to pomeni veliko razliko!
OBRAMBA
Pri vročinskem stresu se vnos krme zmanjša za 8-12 %, kar povzroči zmanjšanje proizvodnje hlapnih maščobnih kislin v vampu, s tem pa tudi manjšo prirejo mleka. Glavna obramba krave, ko se telesna temperatura dvigne nad 38,8° je, da krava dlje časa stoji. Posledica tega je zmanjšan pretok krvi v vimenu in s tem zmanjšanje proizvodnja mleka. Najboljši način, da kravo, ki je pod vročinskim stresom, pripravite do tega, da se uleže v udobno ležišče in proizvaja mleko, je, da ji znižamo telesno temperaturo. Ventilatorji s hitrostjo vetra vsaj 7 km/h, in sistemi za hlajenje z izhlapevanjem, ki posnemajo potenje, pomagajo ohladiti kravo.
GIBANJE ZRAKA
Zrak, ki se prosto giblje mimo krave, je še vedno eden najboljših načinov hlajenja živali. Moderni hlev kjer se lahko stranske stene popolnoma odprejo, omogoča veliko boljši izkoristek naravnega pretoka zraka. Vendar pa je pogosto na miren poletni dan gibanje zraka nezadostno, zato je treba uporabljati ventilatorje. Ti so postali standardna oprema v večini hlevov za molžo. »Namesto da bi z ventilatorji iz hlevov pihali zrak, raje uporabljamo ventilatorje za vpihovanje svežega zunanjega zraka v hlev« pojasnjuje Eric Bussem iz podjetja Abbi-Aerotech BV na Nizozemskem. Podjetje AbbiAerotech je začelo delovati pred 40 leti in je zdaj vodilni dobavitelj ventilatorjev za kmetijske hleve v Evropi. Podjetje se osredotoča predvsem na pridobivanje največje možne učinkovitosti porabe energije.
»Naši najnovejši modeli so najučinkovitejši na trgu. Ker imajo neposredni pogon, ki izboljša učinkovitost, pomeni pa tudi, da ni stroškov vzdrževanja« pojasnjuje Eric.
Stranske stene
Veliko učinkovitost dosežemo z lokacijo ventilatorjev. »Pri vzpostavljanju prezračevalnih sistemov mlečnih rej poskušamo povečati naravni pretok zraka, da bi dosegli največjo učinkovitost« nadaljuje Eric. Namesto ventilatorjev, ki ustvarjajo zračni tok po celotni dolžini hleva, zdaj postavljamo ventilatorje, ki pihajo zrak čez hlev s strani. To pomeni, da zrak prepotuje krajšo razdaljo, tako da ga dovajamo na način, da živali dobijo več svežega zraka. Ker so boksi obrnjeni proti strani hleva in ne proti koncu, to pomeni tudi, da zrak teče mimo obeh strani krave in jo tako veliko bolje hladi v primerjavi z zrakom, ki teče po celotni dolžini hleva. Če zračni tok poteka po celotni dolžini hleva, krave tekmujejo za bokse ob koncu hleva, kjer je boljši pretok zraka, pri prečnem prezračevanju pa je učinek hlajenja enak za vse bokse, krave pa so bolj zadovoljne in se počutijo udobno zato se bolj enakomerno razporedijo po hlevu.
PRESUŠENE KRAVE
Pogosto spregledan vidik vročinskega stresa pa je toplotna obremenitev suhih krav. Dr. Geoffrey Dahl je od leta 2006 na Univerzi na Floridi specializiran za področje proizvodnje mleka in toplotnega stresa. Opazil je, da se pri kravah, ki so bile v šesttedenskem presušenem obdobju izpostavljene toplotnemu stresu, zmanjša količina mleka za 2 litra na dan v naslednji laktaciji v primerjavi s kravami, ki so bile ohlajene V presušitvi. Opozoril je tudi, da je bilo treba krave hladiti celotno sušno obdobje, da je bil učinek popoln. Pri kravah, ki so bile izpostavljene vročinskemu stresu, se je zmanjšalo število alveolov v vimenu v primerjavi s kravami, ki so bile ohlajene v presušitvi. Dr. Dahl pa je poročal, da so izgube večje kot le proizvodnja. Pri kravah, ki so bile v obdobju presušitve pod vročinskim stresom, je bilo več zaostale posteljice, več mastitisa in bolezni dihal ter težje se ponovno obrejijo. Teleta krav, ki so bile izpostavljene toplotnemu stresu so se skotili tri dni prej, njihova porodna teža je bila manjša, kar se je pokazalo ob odstavitvi in puberteti, njihova imunska odpornost pa je bila slabša in stopnja preživetja nižja. Telice so kasneje proizvedle 2,2 litra manj mleka na dan, kar se je v tretji laktaciji povečalo na 4 litre manj na dan. Njihove hčere – vnukinje krav, ki so bile v presušenem obdobju izpostavljene toplotnemu stresu, so prav tako imele manjšo proizvodnjo.
HIDRACIJA
Seveda je vedno potreben lahek dostop do čiste vode. Vendar pa je ohranjanje hidracije veliko več kot dostopnost do vode. Rehidracija mora biti osrednji del blaženja vročinskega stresa na kmetijah. Medtem ko upravljanje mikroklime ohlaja krave od zunaj, jih rehidracija hladi od znotraj navzven, pomaga ohranjati vnos krme in vode, zagotavlja izgubljena hranila in podpira zdravje črevesja.
SLICK
Vključitev gena »slick«, ki daje kratko dlako in več znojnic v koži, omogoča živali, da se bolje spopadajo z vročino. Izvor gena slick sega v Bos lndicus ali Zebu in je bil s tropsko pasmo Senepol dodan v črnobelo pasmo. Senepol je razvil Hans Lawaetz s Saint Croixa na Karibih v petdesetih letih 20. stoletja s križanjem pasme N´Dama, ki izvira iz Senegala, z angleško rdečo poli (zato ime Senepol), da bi izboljšal njihov temperament in proizvodnjo. V sedemdesetih in osemdesetih letih so govedo Senepol izvažali v številne države, vključno z Portorikom, Venezuelo, Brazilijo in Avstralijo. Raphy Lopez, dolgoletni rejec črnobelega goveda iz Portorika, je uporabil krvne linije najboljših ameriških črnobelih krav in jih združil s senepolom, da bi tako ustvaril govedo, ki je bolj primerno za trope. Univerza na Floridi je uvozila genetiko za svoje delo pri vzreji goveda, ki je bolj odporno na vročino in dala na voljo seme bikov, kot je Slick Gator in Slick Blanco. Pomemben korak naprej je bil narejen, ko je Raphy Lopez vzredil homozigotnega slick bika EI-Remanso SinbaRed. Ker so vsa njegova teleta nosila gen Slick, je bil veliko bolj privlače kot 50 % telet, ki so jih dobili prejšnji heterozigotni biki. Pred kratkim je navdušenec nad slickom Mark Yeazel iz Ohia vzredil homozigotnega slick rdečega in brezrožnega bika z imenom Ja-Bob Eclipse, ki je zdaj star 4 mesece in bo zagotovo pritegnil večje zanimanje za slick vzrejo. V Evropi je Rudolf Haudenschild s svojim sindikatom KeepCool iz Švice navdušen in spodbuja genetiko slick ter trži zarodke in seme iz krvnih linij slick.