VITROVET KONCEPT POVEČANJA PROFITABILNOSTI MLEČNIH REJ

1. Genomske analize
2. Uporaba seksiranega semena
3. Embriotransfer
4. Uporaba semena mesnih pasem ali zarodkov čistih mesnih pasem

UVOD

Proizvodnja mleka je zapletena dejavnost, ki zahteva skrbno načrtovanje in strateško odločanje, da se zagotovi dolgoročni obstanek in uspeh kmetij. Razmere na trgu surovin in repro materiala silijo rejce v vse večjo proizvodnjo mleka po kravi, saj ob vse višjih stroških in enaki proizvodnji to pomeni finančno stagnacijo ali celo nazadovanje. Za dolgoročni finančni obstanek in uspeh kmetij je potreben konstanten napredek, da bodo rejci konkurenčni.

V tem članku se bomo osredotočili na reprodukcijske tehnike, reprodukcijske parametre; kako lahko genomsko testiranje, presajanje zarodkov, seksirano seme in seme mesnih pasem uporabimo za povečanje NM$ v čredah krav molznic, pri čemer bomo upoštevali tudi ekonomske posledice teh praks. Neto zaslužek v dolarjih (NM$) je eden ključnih vidikov upravljanja črede krav molznic in je merilo genetskega potenciala krave za dobičkonosnost.

ZGODOVINA

Izboljševanje vrst živali za prehrano z genetsko selekcijo se je začelo že davno, vendar je bil genetski napredek pri mlečnem govedu majhen, dokler se v 20. stoletju niso zgodili štirje pomembni dogodki. Prvi je bil razvoj nacionalnih sistemov za beleženje mleka, ki je zagotovil podatke, na katerih so temeljile selekcijske odločitve. Drugi uvedba umetnega osemenjevanja s svežim in pozneje zamrznjenim semenom, saj je to omogočilo široko uporabo vrhunskih plemenjakov preko velikih geografskih razdalj. Tretji je bil razvoj sistema genetskega vrednotenja (genomskih analiz), ki je temeljil na primerjavah s sorodniki, saj je omogočal natančne predvidene sposobnosti prenosa lastnosti (PTA), ki so se lahko uporabile za prepoznavanje vrhunskih živali v čredah ali med njimi. Četrti je bil prenos zarodkov ali embriotransfer (ET), ki je močno povečal vpliv vrhunskih plemenic, saj je povečal stopnjo reprodukcije le-teh. Zaradi tega razvoja se je mlečna krava v zadnjih 100 letih močno spremenila.

GENETSKI ZAOSTANEK KRAV V ČREDI

Od leta 2010, ko se je genomsko testiranje začelo široko uporabljati za izbiro plemenskih bikov, se je genetski napredek izredno povečal. Panoga proizvodnje plemenskih bikov že dolgo uporablja genomsko testiranje za izbiro najboljših živali za bikovske matere, od katerih se s pomočjo spiranja zarodkov in presajanja le-teh (embriotransfer) pridobiva superiorne plemenske bike.  S tem načinom se je petletno povprečje stopnje genetskega napredka v napovedani sposobnosti prenosa (PTA) za neto zaslužek po biku/kravi (NM$) povečalo za 70 USD na leto za plemenske bike, rojene med letoma 2013 in 2017 (CDCB, 2019). Ta stopnja genetskega napredka je bila za plemenske bike, rojene med letoma 2003 in 2007, le 28 USD na leto.

Zaradi drastično manjše uporabe genomskega testiranja v rejah mlečnih krav, posledično slabše selekcije, manjše uporabe seksiranega semena ter embriotransferja, je stopnja genetskega napredka oz. pozicioniranja v čredah krav nižja. Genetski zaostanek med plemenjaki in povprečno kravo v čredi je po podatkih znašal približno 500 $ PTA NM$, če ni bilo selekcije med kravami/telicami in je bilo uporabljeno samo umetno osemenjevanje. Genetski zaostanek krav v primerjavi s plemenskimi biki se v tem primeru ne spreminja, saj  se genetski napredek enakomerno povečuje z uporabo plemenskih bikov, kot se povečuje pri plemenskih bikih samih (Graf 1)

GRAF 1:  Povprečne prave plemenske vrednosti NM$ pri plemenjakih (plemenski bik) in kravah, samo z uporabo umetnega osemenjevanja (UO) od leta -4 do +15.

GENOMSKE ANALIZE

Genomsko testiranje je povzročilo revolucijo v mlečni industriji, saj omogoča dragocen vpogled v genetsko sestavo posameznih živali. Z analizo DNK živali lahko rejci ugotovijo zaželene lastnosti in izberejo najboljše živali za nadaljnjo rejo. Ta postopek pomaga izboljšati lastnosti, kot so proizvodnja mleka, plodnost in odpornost na bolezni. Čeprav je genomsko testiranje povezano z začetnimi stroški, lahko dolgoročne koristi v smislu izboljšanega genetskega potenciala znatno povečajo NM$.

Začetni strošek genomskega testiranja odtehta potencialno povečanje donosnosti v celotni življenjski dobi krave. Izboljšana genetika vodi k večji proizvodnji mleka, reprodukcijski učinkovitosti in splošnemu zdravju črede, kar prispeva k pozitivni donosnosti naložbe.

Slika 1: Genomsko testirane telice razvrščene po NM$ padajoče

Ob parjenju vseh živali v čredi s konvencionalnim semenom statistično dobimo polovico potomk in polovico potomcev. Poenostavljeno je genetski napredek samo polovičen in je enakomeren glede na populacijo plemenskih bikov. Tako imamo genetski zaostanek za plemenskimi biki konstanten (Graf 1)

SEKSIRANO SEME

Izbira najboljših plemenskih živali v čredi zmanjša genetski zaostanek za plemenskimi biki. Na primer, z uporabo seksiranega semena pri mlajših živalih ali izbiro presežnih telet telic na podlagi rezultatov genomskih analiz se pridobijo potomke, ki so v povprečju boljše od povprečne živali v čredi. Rezultat je zmanjšanje genetskega zaostanka za najboljšimi biki.

EMBRIOTRANSFER

Uporaba embriotransferja lahko še dodatno zmanjša ta genetski zaostanek. Najboljše živali glede NM$ izberemo za pridobivanje zarodkov. Ob uporabi seksiranega semena pridobimo veliko število zarodkov ženskega spola, ki jih nato vstavimo v živali, ki so po genomski analizi najnižje. Večja stopnja genetskega napredka pomeni, da so razlike v genetski vrednosti, ki so posledica starosti, večje. Z drugimi besedami, razlika v genetski vrednosti najboljših telic v čredi v primerjavi z genetsko vrednostjo povprečne krave v čredi postaja večja, ko je stopnja genetskega napredka večja.

GRAF 2:  Povprečne prave plemenske vrednosti NM$ pri plemenjakih (SIRE) in kravah od leta -4 do +15 za 8 scenarijev. Imena scenarijev za krave: AI = program izključne umetne osemenitve (UO), ET = program izključnega embriotransferja. Selekcija je potekala naključno (RAND) ali na podlagi ocenjene plemenske vrednosti NM$, mlečnosti (MILK) ali stopnje brejosti hčera (DPR; Kaniyamattam et al., 2017). Vsak scenarij za krave je kombinacija programa (AI/UO ali ET) in metode razvrščanja (NM$, MILK, DPR, RAND). Leto nič pomeni začetek uporabe ene od osmih možnosti. Po treh letih se pokažejo prvi rezultati.

SEME MESNIH PASEM ALI ZARODKI ČISTIH MESNIH PASEM

Ob genomsko analizirani čredi, odbiri najboljših živali za nadaljnjo rejo ter upoštevajoč zadostno število telic za remont črede, lahko genetsko slabše živali osemenimo z biki mesnih pasem. Tako dobimo mesne križance, ki so na trgu za pitanje goveda dražji za 100-150 eur od čistih črno belih bikov.

Z uporabo zarodkov čistih mesnih pasem pa lahko pridobimo pitance čistih mesnih pasem, ki so vredni veliko več. Zaradi vse večjih okoljskih pritiskov javnosti in EU glede izpustov toplogrednih plinov je zagotavljanje govejih pitancev  iz lokalnega okolja smiselno, saj ob masovni proizvodnji le-teh:

• zagotovimo živali znanega zdravstvenega stanja in porekla, posledično zmanjšamo stroške prireje
• zmanjšamo porabo antibiotikov ob vhljevljanju pitancev
• zmanjšamo izpuste toplogrednih plinov za do 10x zaradi drastično krajšega transporta iz tujine
• izboljšamo konverzijo in zmanjšamo izpuste zaradi boljših prirastov in krajše dobe pitanja
• izboljšamo dobrobit živali zaradi krajših transportov
• podpiramo projekt Izbrana kakovost Slovenije

ZAKLJUČEK

Ekonomično najbolj smiseln postopek (Graf 2) je odbira najboljših živali glede na NM$, embriotransfer z uporabo seksiranega semena elitnih bikov, ter presajanje teh zarodkov v genetsko slabše živali v čredi. Na takšen način najbolj zmanjšamo genetski zaostanek naše črede glede na plemenske bike ter povečamo profitabilnost prireje.