SUBKLINIČNA HIPOKALCEMIJA PRI SVEŽIH KRAVAH: SKRITI IZZIV S POMEMBNIMI POSLEDICAMI

Uvod:

Subklinična hipokalcemija, znana tudi kot mlečna mrzlica, je presnovna motnja, ki prizadene krave molznice v obdobju prehoda iz pozne brejosti v zgodnjo laktacijo. Pojavi se, ko raven kalcija v krvi pade pod normalno raven, kar povzroči vrsto zdravstvenih težav in zmanjšano proizvodnjo mleka. Kljub temu da je to stanje označeno kot "subklinično", ima lahko velike ekonomske posledice za rejce molznic. Ocenjuje se, da subklinična hipokalcemija prizadene 25-40 % živali v prvi laktaciji in 45-80 % živali v drugi ali višji laktaciji. Razumevanje krvnih parametrov, povezanih s subklinično hipokalcemijo, in uporaba ustreznih peroralnih dodatkov sta ključna za ohranjanje zdravja in produktivnosti svežih krav.

Parametri krvi:

Značilnost subklinične hipokalcemije je nizka koncentracija ioniziranega kalcija v krvi. Medtem ko je normalen razpon kalcija v krvi krav okoli 2,1-2,5 mmol/l (8,5 do 10,5 mg/dl), imajo krave s subklinično hipokalcemijo običajno vsebnost kalcija pod 2,0 mmol/L (8,0 mg/dl). Poleg tega so lahko prizadeti tudi krvni parametri, kot so skupni kalcij, albumin, magnezij in fosfor, čeprav v manjši meri.

Posledice subklinične hipokalcemije:

1. Zmanjšana proizvodnja mleka: Eden glavnih učinkov subklinične hipokalcemije je zmanjšana proizvodnja mleka. Kalcij ima ključno vlogo pri sintezi mleka, in kadar imajo krave nizko raven kalcija v krvi, je njihova sposobnost učinkovite proizvodnje mleka zmanjšana. Zmanjšana mlečnost krav s subklinično hipokalcemijo lahko povzroči gospodarsko škodo za rejce mleka.
2.  Povečana dovzetnost za bolezni: Subklinična hipokalcemija oslabi imunski sistem krave, zato je ta bolj dovzetna za druge poporodne bolezni. Pri kravah s subklinično hipokalcemijo obstaja večje tveganje za razvoj bolezni, kot so metritis (okužba maternice), dislokacijo siriščnika, ketoza in mastitis. Te sekundarne zdravstvene težave dodatno vplivajo na proizvodnjo mleka, dobro počutje krav in splošno donosnost kmetije.
3. Reprodukcijski izzivi: Subklinična hipokalcemija lahko negativno vpliva tudi na reprodukcijsko zmogljivost. Pri kravah z nizko ravnjo kalcija v krvi se lahko pojavijo daljša obdobja anestrusa in zapoznela involucija maternice (vrnitev v normalno stanje po telitvi). Posledično se lahko zmanjša stopnja koncepcije, doba med telitvami pa se lahko podaljša. Ti reproduktivni izzivi imajo lahko pomembne ekonomske posledice, saj podaljšujejo interval telitve in zmanjšujejo splošno plodnost črede.
4. Metabolična neravnovesja: Subklinična hipokalcemija lahko poruši ravnovesje drugih pomembnih mineralov in presnovnih snovi v krvi. Prizadene lahko raven magnezija, fosforja in kalija, kar vodi v presnovno neravnovesje. Ta neravnovesja lahko še dodatno ogrozijo zdravje in zmogljivost krav ter prispevajo h kaskadi presnovnih motenj in zmanjšani produktivnosti.

Preventiva:

Preprečevanje in obvladovanje subklinične hipokalcemije zahteva celovit pristop, ki vključuje ustrezno prehrano in peroralne dodatke. Več peroralnih dodatkov se je izkazalo za učinkovite pri zmanjševanju pojavnosti in resnosti hipokalcemije pri svežih kravah.

1. Kalcijevi bolusi: Dajanje kalcijevih bolusov pred telitvijo ali po njej pomaga dvigniti raven kalcija pri kravah. Ti bolusi so običajno sestavljeni iz kalcijevega klorida, kalcijevega karbonata, kalcijevega sulfata in drugih oblik, kar zagotavlja hitro, vendar kratkoročno povečanje koncentracije kalcija v krvi.
2. Anionske soli: Anionske soli so prehranska dopolnila, ki pri kravah povzročijo stanje presnovne acidoze. To spodbuja mobilizacijo kalcija iz kosti in pomaga vzdrževati raven kalcija v krvi v prehodnem obdobju. Anionske soli je treba krmiti v obdobju presušitve in jih po telitvi umakniti.
3. Vitamin D3: Vitamin D3 ima ključno vlogo pri absorpciji in uporabi kalcija. Dopolnjevanje svežih krav z vitaminom D3 pomaga izboljšati presnovo kalcija in zmanjša tveganje za hipokalcemijo. Pogosto je vključen v oralne dodatke ali pa je vključen v celotno prehrano.

Ekonomika:

Ekonomski vpliv subklinične hipokalcemije pri svežih kravah je velik. Krave s tem stanjem so bolj dovzetne za druge poporodne motnje, vključno z metritisom, dislokacijo siriščnika, ketozo in mastitisom. Te sekundarne zdravstvene težave vodijo v zmanjšano proizvodnjo mleka, povečane veterinarske stroške in podaljšano obdobje okrevanja. Poleg tega subklinična hipokalcemija negativno vpliva tudi na reproduktivno zmogljivost, kar ima za posledico nižjo stopnjo spočetja in daljše intervale med telitvama. Ocenjuje se, da ena subklinična hipokalcemija posredno povzroči izgubo v vrednosti 125 eur na kravo. Pri čredi npr. 50 krav je pojavnost subklinične hipokalcemije 50%, kar pomeni približno 6.000 eur izpada dobička ali stroškov na čredo.

Stroški obvladovanja subklinične hipokalcemije vključujejo stroške, povezane z diagnozo, zdravljenjem in preventivnimi ukrepi, kot so peroralni dodatki. Vendar so gospodarske izgube, ki nastanejo zaradi zmanjšane proizvodnje mleka in poslabšanega zdravja krav, veliko večje od stroškov, ki nastanejo pri preprečevanju in zdravljenju. Z izvajanjem ustreznih strategij in prehranskih ukrepov lahko rejci mleka te izgube zmanjšajo in povečajo splošno donosnost svojih dejavnosti.

Zaključek:

Subklinična hipokalcemija pri svežih kravah predstavlja skriti izziv z daljnosežnimi posledicami. Spremljanje krvnih parametrov, zlasti ravni kalcija, je ključnega pomena za zgodnje odkrivanje in ukrepanje. Strateška uporaba peroralnih dodatkov, kot so kalcijevi bolusi, anionske soli in vitamin D3, lahko pomaga pri preprečevanju in obvladovanju subklinične hipokalcemije. Z učinkovitim reševanjem te presnovne motnje lahko rejci mleka izboljšajo zdravje krav, produktivnost in na koncu izboljšajo ekonomsko vzdržnost svojih dejavnosti.