V mesecu novembru smo Vitrovetovci znova gostili naše poslovne partnerje Alta Genetics.
V četrtek 14.11 je na obisk v Slovenijo prišla Adelina Elena Ignea, dr.vet.med, iz Romunije, ki je pri podjetju Alta Genetics zaposlena kot mednarodni vodja prodaje bikovega semena iz Amerike. Z ekipo Vitrovet si je prvi dan ogledala kmetijo Jenko iz Reteč, ki ima 122 glav goveda črno bele pasme, od tega 55 molznic. Nato kmetijo Černivec iz Radomelj, ki ima 339 glav goveda črno bele pasme, od tega 162 molznic.
V petek smo jo peljali na ogled kmetije Žnidar iz Ponikve, ki ima 136 glav goveda črno bele, rjave, lisaste pasme, in pa 63 molznic. Kmetija Konečnik iz Šentjanža pri Dravogradu pa ima 380 glav pretežno črno bele pasme goveda, od tega 149 molznic.
V soboto dopoldan smo obiskali KŽK Kranj, ki ima dve lokaciji – Žabnico in Cerklje na Gorenjskem. Upravljajo z veliko čredo krav, kar 585 jih je, molzejo jih na obeh lokacijah.
Skupaj imajo 333 krav črno bele pasme. Prvič smo v Sloveniji gostili Lorina Grams iz Michigana, ZDA, ki je pri Alta Genetics zaposlen kot mednarodni vodja ključnih strank za DairyXL in AltaGenetics. Sodeluje z velikimi mlečnimi farmami po vsem svetu, osredotočen je na reprodukcijo, upravljanje delovne sile na farmah, usposabljanje in upravljanje telet in telic. Ko smo ga pobrali na letališču, smo si skupaj šli ogledat kmetijo Kos iz Krtine, ki ima 83 glav goveda, pretežno črno bele pasme, od tega 41 molznic.
V nedeljo, smo Adelino in Lorina peljali na največjo slovensko farmo goveda GO-KO v Kočevje, s 1389 glavami goveda črno bele pasme, s tremi lokacijami – Koblarji, Cvišlerji in Mlaka pri Kočevju skupno molzejo 924 krav. Pot je sledila v Veliko vas pri Krškem na kmetijo Bogovič s 473 glavami goveda, rjave, črno bele pasme, od tega je 228 molznic.
Ponedeljek je bil rezerviran termin za ogled kmetije Košec na Polzeli, ki ima 204 glav goveda črno bele pasme, od tega 94 molznic.
Zadnji dan je sledila še zadnja kmetija, iz katere prihaja tudi naš zaposleni Gašper. Kmetija Napotnik iz Topolšice, ki ima 137 glav goveda, od tega 52 molznic, imajo molznega robota za samodejno krmljenje, izdelujejo mlečne izdelke in mleko tudi oddajajo.
Na vseh obiskanih kmetijah smo se pogovarjali o reprodukciji, o protokolih osemenjevanja, genetiki. Najprej smo se vedno ustavili pri vzreji telet, kjer je g. Lorin povedal vsem rejcem, kako pomembno je prvo tehtanje teleta takoj po rojstvu, saj mora tele spiti 10% rojstne teže v prvih dveh urah napajanja. Prihodnost črede je odvisna že od upravljanja prvega dne teletovega rojstva in seveda nadaljnje vzreje. Če tele ne popije dovolj samo, je potrebno manjkajočo količino kolostruma teletu zaliti s sondo. Prav tako je pomembno spremljanje prirastov do odstavitve. Prirast prvih 70 dni, do odstavitve, naj bo vsaj 1000g na dan. Telička, ki prirašča 1000g na dan namesto 900g na dan, bo v prvi laktaciji proizvedla 1000kg več mleka. Tukaj vidimo, kako pomembna je vzreja telet, že sam menedžment kolostruma, izbira dovolj dobrega mlečnega nadomestka in štarterja, ter skrb, da tele ne bo imelo nobenih zdravstvenih težav.
Prednost zdravega in hitro rastočega teleta je tudi v hitrejši rasti po odstavitvi ter posledično hitrejši osemenitvi. Tu imamo v Sloveniji še precej manevrskega prostora, saj lahko precej znižamo starost ob prvi osemenitvi, vse tja do 12 mesecev. Seveda ob predpostavki, da imamo primerno velike telice!
Strokovnjaka sta dala izjemno velik pomen tudi sami reprodukciji v čredi, tako pri kravah kot pri telicah. Izjemnega pomena je dober sistem odkrivanja pojatev, kajti le osemenjena krava lahko postane breja krava! In vsi si želimo, da krava teli vsako leto, torej moramo s pomočjo modernih sistemov zaznavanja pojatev intenzivno osemenjevati krave in telice, takoj ko so primerne za osemenitev.
Če smo pri odkrivanju pojatev slabi, pa nam lahko pomagajo protokoli sinhronizacije pojatev in osemenitev, o katerih sta tuja strokovnjaka poučila slovenske veterinarje na dveh delavnicah. Več o delavnici pa v naslednjem članku.
